Uradna izjava_001_Slovenščina

Pred nadaljevanjem izvajanja MetaCoin Resolucije

Ekosistem Geton (“Geton”) ima v svojih pogojih uporabe zapisano, da je eksperiment, ki je v razvoju.

Točneje, Geton je znanstveno-raziskovalni eksperiment. Izvaja se v realnem okolju, uporablja tehnologijo veriženja blokov (blockchain) na drugačen način, kot to poteka v projektih, kjer so kriptovalute v osnovi medij špekulacije. V kolikor bi bilo v Getonu tako, bi bil to eksperiment po načelu: “poskusimo, če bo šlo v redu, če ne smo vsaj poskusili”.

Model, ki ga uporablja Geton, je zasnovan na prepričanju, da je samo tehnologijo blockchain – pa tudi kriptovalute – treba obravnavati in uporabljati tako, da ima uporabnik svobodo upravljanja s svojim imetjem, hkrati pa sam prevzame odgovornost za svoje, praviloma premišljene poteze.

V ekosistemu Geton je bila distribucija kriptovalut med uporabnike urejena skladno z modelom dinamičnega prilagajanja cene (DPMC). Količine, ki so jih uporabniki platform, ki jih je določena kriptovaluta podpirala in omogočala, so se k njim prenašale glede na njihova dejanja. Princip delovanja je predstavljen v Getonovi Beli knjigi (Whitepaper). Njeno izvajanje smo sedaj delno prekinili, kajti dejstva so pokazala, da model praktično nikogar ne zanima, je jasno razložen. Sodobni človek nima časa za branje tovrstnih gradiv, ne glede kako slednja vplivajo na njegovo življenje. Tudi to je analitična ugotovitev izvajanja eksperimeta Geton. Trenutno je naše najvišje vodilo smernica MetaCoin Resolution.

Po nekajletnem izvajanju eksperimenta Geton lahko ugotovimo, da kljub “de facto” jasnih ter s strani uporabnikov pogosto uporabljenih funkcionalnosti (Referral link, GROSH Stake, TSPE stake, POS stake, GetonMining), prav ti uporabniki od Getona pričakujejo nekaj, kar nikoli ni mogel nuditi, niti v realnem svetu to ni možno.

Če npr. mački, ki je na prvi pogled podobna tigru, rečemo tiger, to mačke še ne spremeni v tigra”.

Ravno tako, če Geton in vse z njim povezano označimo kot nekaj, čemur je podoben, ga to še ne naredi takšnega.

Zato ugotavljamo, da je razumevanje Getona – pri čemer so bila materialna dejstva množično “spregledana” in je kolektivno prevladalo prepričanje, da je Geton nekaj, kar ni – privedlo do situacije, kjer se Getonovih produktov noče in ne želi uporabljati za namen, kot so zasnovani. Kljub vsem razlagam, pojasnilom, vadnicam in sami uporabniški izkušnji. Lahko tudi zaključimo, da skupnost še vedno hoče te produkte uporabljati “po svoje”, čeprav s tem početjem ne morejo doseči želenega rezultata.

Še več, uradni organi, točneje organi pregona, nočejo videti ali upoštevati teh dejstev. Razumemo, da je obravnavanje tako kompleksnega stanja verjetno zahtevno. Z vsem kar je na voljo, sem pripravljen pri tem sodelovati in prispevati. Slovenija je lahko med prvimi, če ne prva, ki bo smiselno uporabila blockchain kot mehanizem upravljana ter urejanja javnih financ, volitev in ostalih povezanih dejavnosti. S tem lahko postane tudi individum ter na svetovni ravni privlačna za področje kriptovalut, ki ga ne moremo več ignorirati in je iz dneva v dan obsežnejši.
Vsekakor ni prav, da iz konteksta izvlečemo seznam bančnih transakcij Getonovih uporabnikov, in naredimo sklep, da je Geton "nagrajeval tiste, ki so sodelovali v vlagateljski shemi, četudi nadaljnja obravnava sredstev ali obravnava sredstev pred izplačilom vključuje pretvorbo valut in uporabo kriptovalut ter kriptožetonov, saj celotna shema poteka v zaprtem sistemu, ki ga upravlja zavezanec za davek" - Geton. Posledično pa uporabnike, ki so svojo kriptovaluto prodali (kupcem s celega sveta) naložiti plačilo davka, osnovano na razlagi, da je ta prihodek izviral iz dejavnosti, ki se ni izvajala, niti ni obstajala. Kako lahko zaključimo, da gre za "zaprt" sistem? Po istem načelu bi vsaka spletna trgovina, v kateri kupci kupujejo ali tudi prodajalo izdelke, veljala za "zaprt" sistem! Podrobnosti delovanja Getona so razložene v nadaljevanju, zato si bralec lahko ustvari svojo sliko.
Verjetno je razlogov za zmotno ugotovitev takšnega stanja več. Napačne ugotovitve ustvarjajo škodljive in nevarne nove situacije, za katere pa Geton ne more prevzeti odgovornosti.

Če je ta eksperiment dokazal, da skupnost ne zmore uporabljati Getonovih produktov na način, kot so zasnovani in zamišljeni, zakaj enostavno ne zapremo Getona in tako preprečimo takšno početje?

Zato, ker bi to zlasti sledilo prepričanju: “če gre, je v redu, če ne gre, prenehajmo s tem, smo poskusili in ni šlo”.

Zato, ker to ni rešitev. Ker to potrdi zmotno ugotovljeno dejansko stanje in neupravičeno naloži krivdo ter odgovornost nekomu ali nečemu, ki te situacije ni ustvaril (razen, če rečemo, če ne bi bilo Getona, se to ne bi zgodilo, to je res, bo se pa zaradi stanja družbe to vsekakor zgodilo v podobnem poslovnem modelu).

Zato v Getonu neprekinjeno nadaljujem z razvojem, slednji ostaja in vsem uporabnikom nenehno omogoča, da s svojimi kriptovalutami trgujejo po ekosistemskih cenah, ki pa so višje, kot so bile tedaj, ko so jih kupili! Vsak, ki proda kriptovaluto, si prihodek tudi lahko prenese iz ekosistema Geton.

Analiza vseh slovenskih tokeniziranih “kripto” projektov iz preteklih let, prav glede na njihovo opevanost ali obljube, jasno kaže, da so Getonovi še vedno “živi” in izvajajo prvotno vizijo, česar pa za mnoge ne moremo reči. Pri tem se navezujem na množično in neutemeljeno škodljivo pisanje po različnih forumih in svetovnem spletu. In temu tudi mase verjetno sledijo, brez da bi pri tem ti, ki slepo verjamejo, vsaj preverili svoje uporabniške račune, zgodovino svojih transakcij, izpise, ki so se jim prikazali in služili za arhiviranje, dokazovanje njihovega početja in delovanja ekosistema, ali vsaj ne bi izbrisali vseh e-poštnih sporočil, ki so jih ob tem prejemali – kot materialni dokaz in utemeljitev svojega početja.

Sedaj je minilo že dovolj časa, da bi se tudi to, kar se množično, zmotno navaja, uresničilo. Vendar se ni. Geton je še vedno aktiven, brez trenutka nedelovanja. Uporabniki imajo več in več možnosti uporabe, (beri “prodaje”) svojih kriptovalut, vendar je inercija vztrajanja na nečem, kar nima nobene dejanske osnove, je pa plod špekulacij, kar je očitno slajše. Ne more pa takšno vztrajanje privesti do drugega, kot do “lova na čarovnice”. Niti policija, niti noben drug organ, ne more nekomu, ki je kupil kriptovaluto od množice prodajalcev – slednji so za prodajo lastnega dela kriptovalute prejeli kupnino – zahtevati njenega vračila. Zlasti ne, če je kupec prejel kupljeno kriptovaluto v obsegu nakupa.  
Če naprej pogledamo iz perspektive prodaje – pridobitve prihodka od prodaje: kdo prejme prihodek od prodaje, če ne prodajalec? Med Getonovimi uporabniki ni enega, ki mu Geton ne bi omogočili transferja njegovega prihodka na želeni račun ali denarnico!

Ali bo ustanovitelj nadaljeval z razvojem Getona in pri tem naredil vse, da bi njegovi obstoječi uporabniki ter morebitni novi lahko jasneje in pravilno razumeli delovanje in se v največji meri izognili napačni uporabi?

Da. To počnem neprestano, z ljubeznijo in s skrbjo do slehernega uporabnika, ki je iz kateregakoli razloga napačno razumel ali si razlagal Getonovo delovanje. Ne glede kako je kdorkoli prišel do svojih kriptovalut v Getonu, slednje lahko (predvsem) prodaja in tudi uporablja. Ne glede v koliko platformah jih je imel na Gx… naslovu, prek denarnice MyGetonWallet si jih prenese v omrežje GetonLedger. Odtlej jih sam upravlja prek MetaMaska. Lahko jih prodaja prek naročila za trgovanje (Trading Order) v platformi GetonInvestments. Pojasnila, vadnice in navodila so uporabnikom na voljo na platformi GetonSupport. Tisti, ki temu ne verjamejo, pa si že lahko ogledajo (realno) uporabniško izkušnjo drugih, objavljeno na GetonCommunity. Geton uporablja tri omrežja – Ethereum Mainnet, Binance SmartChain in GetonLedger. Prenosi (bridge) med temi omrežji so na volji v platformi GetonInvestments, vendar mora uporabnik prej imeti svoje kriptovalute “v svojem MetaMasku”.

Ali je smiselno pričakovati, da bodo uporabniki – kljub izkušnji in prepričanju, ki vlada – v bodoče “pravilno” uporabljali Geton tako, kot je zasnovan?

Ne, tega ni smiselno pričakovati! To, da bodo uporabniki dejansko dosegli takšno raven razumevanja in jasno videli realno sliko – brez da bi pri tem zaradi lastnih interesov še naprej nevarno špekulirali – to se ne bo zgodilo čez noč. To je možno le tako, da začnejo slediti pravi in realni uporabniški izkušnji drugih in sami počno enako. Skladno z dejstvi, ki jih je obstoj Getona pokazal v preteklem obstoju, si lahko še naprej obetamo “splošno nezainteresiranost” za videnje in gledanje tega, kar je. Nihče noče, da bi se nadaljevalo vedenje v smislu “prodati mačko za ceno tigra”. Zato pa naj vsak opravilno sposoben uporabi lastno pamet, pogleda dejstva in se potem odloči.

Vsekakor se nastala situacija ne bi mogla zgoditi v nobenem preteklem obdobju, niti se ne bo v prihodnosti, ker bo razvoj tovrstnih poslovnih modelov in osveščenost družbe to omogočala. Današnje stanje družbe po rezultatih delovanja eksperimenta Geton kaže, da se je to lahko zgodilo. Zato, če hočemo z razvojem naprej in s svojim delom dati tej družbi nekaj, kar ima v svoji temeljni ideji svobodo ter trajnostni razvoj, potem moramo v Getonu nadaljevati s svojim poslanstvom.

Geton je decentraliziran, zasnovan na skupnosti, ki ga kolektivno vse bolj obvladuje in koristno uporablja. Evolucija pa ne more iti hitreje, kot gre zavedanje ter pripravljenost uporabnikov za pravilno uporabo. Seveda so interesi po ekonomskem profitu visoki, ampak v Getonu se ravno špekulativnost in “zloraba” produktov odrazijo na škodo cele skupnosti, pa tudi posameznikov – saj tako je verjetno kjerkoli?

Pričakovanje, da bi Geton moral odgovarjati za svobodne odločitve njegovih uporabnikov je škodljivo za vse. To bi bilo tako, kot bi uporabnik (kupec) določene trgovine svojevoljno razlagal lažna dejstva glede te trgovine – zaradi lastnih interesov –, potem pa bi ti, ki so ga poslušali, od iste trgovine zahtevali, da izpolni to, kar jim je oni uporabnik obljubil!!

Zato sem prepričan, da bo družba le počasi in s pozitivnim vzorom lahko začela Geton razumevati takšnega kot je in se celo “našla” v tem poslovnem modelu ter ga so-ustvarjala. Ali pa ga bo ignorirala.

Ali je smiselno pričakovati, da bodo tudi uradni organi Geton videli takšnega, kot je, in ne takšnega, kot je trenutno interpretiran z njihove strani?

Težko verjamem, da se bo to zgodilo. Če, potem bi bilo potrebno obnoviti postopke ter ugotoviti, ali je to, kar tukaj navajam, res. Izjemno koristno bi bilo sprejeti predpise in okvire za izvajanje dejavnosti, kot je Getonov poslovni model. Kajti ravno Geton in njemu podobni poslovni modeli bodo “de facto” pripomogli in prispevali k jasni ter koristni legalizaciji izvajanja tega področja – dejavnosti. S tega vidika sem absolutno in v celoti pripravljen sodelovati, brezplačno!

Kakšno pa je uradno stališče glede uporabnikov, ki so intenzivneje razlagali, promovirali in v svojo referenčno strukturo vpisovali večje število uporabnikov?

Uradno stališče glede tki. “leaderjev” je pozitivno in tudi konstruktivno kritično. Z vidika likvidnosti, se pravi večje možnosti, da so obstoječi uporabniki lahko intenzivneje prodali svoje kriptovalute, ker je bilo več kupcev, je to pozitivno. Vsa skupnost je s tem imela boniteto. Tudi, če je ta oseba uporabnikom iz svoje referenčne strukture prodala svoje GroshCoin-e ali drugo kriptovaluto, je bilo to za sam ekosistem ekonomsko pozitivno, kajti s tem je povečala intenzivnost menjave GroshCoin v EUR tistim, ki so ga menjali prek možnosti “Withdraw”.

Z vidika kritike je stališče neskončno negativno, ker je s tem celotna skupnost utrpela nepopravljivo škodo. Kdor je vpisoval nove člane v svojo strukturo s kršitvijo določil “Referral link protokola”, podrobneje, kdor je razlagal Geton drugače kot je slednji deloval, obljubljal nekaj, kar je vedel, da ne obstaja – z namenom lastnega, kratkoročnega zaslužka – ta je vsekakor naredil nekaj, česar ne bi smel.
Predvsem je zaključek, da ta uporabnik ni sledil priporočilom in vsebini uporabe "Referral link".

Posamezniki, ki so tako ravnali so se v trenutku – ko jim je pred tako vpisanimi uporabniki zmanjkalo utemeljitev in dejstev ter niso znali pojasniti, zakaj so komu lažno predstavljali Geton – branili tako, da so se celo pridružili skupinskim obtožbam ali širili lažne novice, zaradi česar je zopet največjo škodo utrpela Getonova skupnost - vsi uporabniki.

To izjavo zaključujem s sklicevanjem na uvodne navedbe, na stanje, ki se je ustvarilo zaradi kolektivnega nerazumevanja, nepripravljenosti za razumevanje delovanja Getona takšnega kot je, temveč kot nekaj kar ni. Razlog je v splošnem stanju razmišljanja in vedenja današnje družbe. Lahko se tudi vprašamo, kam to vodi in kako varno je živeti v takšni družbi? Takšno početje namreč dodatno ustvarja lažna pričakovanja ter nezadovoljstvo. Kot prispodobo z mačko in tigrom, ki sem jo že uporabil: “Če je nekdo drugemu prodal “mačko za tigra”, kupec pa je kasneje to spoznal, na koga naj se obrne?

Trenutno se večina uporabnikov, katerim se njihova nerealna pričakovanja niso izpolnila, obrača na Geton. Dejstvo je, da so ta nerealna pričakovanja neizpolnjena in da nima smisla kriviti skupnosti, ker si je izoblikovala stališče, kakršnega si je. Niti ne moremo odgovornosti prenesti na stanje družbe v kateri živimo, niti zaključiti, da poslovni model, kakršnega uporablja Geton ni reguliran in ga ni moč smiselno umestiti v obstoječo zakonodajo, brez da bi pri tem ustvarili še večji problem. Zato sem tudi nadaljeval in nadaljujem z razvojem Getona, ki je iz dneva v dan še uporabnejši, stabilnejši in lažje razumljen pravilno, uporabniki lahko sledijo ter uporabljajo razpoložljiva orodja. To je edini način, da dosežejo želeni rezultat – prodajo svoje kriptovalute in izstopijo iz nekje, kjer si ne želijo biti.

Lahko z gotovostjo tudi trdim, da se je ravno z obstojem Getona splošno znanje in veščine varne uporabe kriptovalut v skupnosti izjemno povečalo, napredovalo. Ravno Geton in podobni projekti bodo skupnosti približali vrednost in uporabnost tehnologij, tudi kriptovalut na varen način, ljudje bodo spregledali, da je transparentnost in javnost transakcije nekaj pozitivnega. Ko bodo začele državne inštitucije uporabljati te tehnologije, bo slehernik imel jasen pregled nad porabo proračunskih sredstev. Možno bo ogromno naprednejših načinov za izvajanje volitev, nacionalnih projektov in ostalih tovrstnih aktivnosti – na transparenten in državljanom dostopen način, kjerkoli se bo kdo nahajal. In tudi zato z znanstveno-raziskovalnim izvajanjem realnega eksperimenta Geton nadaljujem v smeri, kot je.

"Ne poznam prihodnosti in prav tako nisem ustvaril Getona ter prišel v vaše življenje, da bi vam povedal, kako se bo to končalo. Sledeč smernicam, zapisanim v MetaCoin resoluciji, vam nameravam pokazati, kako se bo začelo. In potem vam nameravam pomagati zanikati strah pred zamujeno priložnostjo (špekulacija!), zaradi katerega se vedno bolj bojite, bojite se sprememb in videnja možnosti. Trdo bom delal na razvoju ekosistema, brez nepotrebnih meja in špekulacij, da skupaj uresničimo okolje, kjer je vse dobro za ljudi možno, kjer ustvarjalnost in inovativnost prineseta dobre rezultate. Kamor koli gremo, je tudi vaša izbira." (Milan Kozlevčar)

Dejstva o Getonu, kako je deloval in zakaj je deloval tako?

Vizija in poslanstvo sta razložena v Getonovi Beli knjigi (Whitepaper).

V tem pojasnilu se bom osredotočil in pojasnil določena dejstva podrobneje:

1. GroshCoin (GROSH) je kriptovaluta (token – žeton), ki ga je možno uporabljati le znotraj Getona. GroshCoin ni bil in ni namenjen trgovanju na menjalnicah (exchange). Je transferni medij med uporabniki in token – žeton (vavčer) za nakup razpoložljivih kriptovalut znotraj ekosistema Geton. Njegova vrednost je vezana na 1,00 EUR, kasneje 1,20 USDT. Trenutno ne obstajajo nobeni načrti ali vizija glede spreminjanja ekosistemske cene GroshCoin in slednji ni orodje špekulacije.

2. Geton je bil in ostaja okolje, v katerem uporabniki na (v naprej pripravljen in predstavljen način) kupujejo, uporabljajo ter prodajajo kriptovalute. Slednje so esencialno povezane s projekti, ki jih omogočajo, je pa možno s temi istimi kriptovalutami trgovati tudi na globalnem trgu, po pravilih, ki veljajo tam.

3. Geton tudi ni bil nikoli zasnovan ali imel namen biti investicijska platforma, razen če zavzamemo stališče, da je nakup določene kriptovalute “investicija”?

4. Uporabnik (lastnik) kriptovalute ob njeni prodaji prejme prihodek od njene prodaje, s katerim prosto razpolaga.

5. Uporabnik, ki v podprtih projektih sodeluje v mehanizmu DPMC in za svoja dejanja na “projektnih platformah” prejme nagrado v obliki kriptovalute (PiplCoin, GetonCoin, PronCoin,…), prispeva k uporabnosti te platforme. S tako prejetimi kriptovalutami uporabnik razpolaga prosto, prek svojega Gx… naslova.

6. GROSH Stake je mehanizem nakupa in prodaje predmetne kriptovalute. Obračunska cena je strogo vezana na DPMC ceno te kriptovalute. Prihodek od prodaje je vedno GroshCoin.

7. Princip delovanja GROSH Stake (ime “stake” je nesmiselno primerjati s “stake”, ki ga uporabniki izvajajo na podobnih platformah in za časovno omejeno nedostopnost do svojega kovanca prejemajo “obresti”):

   1. Uporabnik prek GROSH Stake odpre trgovalno naročilo za prodajo svoje kriptovalute – paket. Ta paket (stake) pa se prodaja 100 dni. Cena paketa je vedno izražena v GroshCoin – v slednjem je tudi kasnejši prihodek od prodaje.

   2. Če uporabnik nima predmetne kriptovalute, slednjo lahko z GroshCoin kupi iz denarnice (wallet), v kateri se prodajajo tiste količine kriptovalut, ki so se preteklim ter obstoječim GROSH Stakeom “prodale”.

   3. Zaradi ohranjanja ter zagotavljanja ekosistemske cene, trgovanje prek GROSH Stake ne uporablja mehanizma povpraševanja in ponudbe. 

   4. GROSH Stake uporablja mehanizem, s katerim se 32 % oziroma 45 % od vrednosti nakupa razdeli v referenčno strukturo kupca kriptovalute. To konkretno pomeni, če nekdo odpre GROSH Stake za vrednost 100 (izraženo v GROSH) se bo 32 GROSH ali 45 GROSH razdelilo njegovi referenčni strukturi, od 68 GROSH do 55 GROSH se porabi kot prihodek prodajalcu kriptovalute, ki uporablja ta mehanizem.

   5. Mehanizem, algoritem GROSH Stake, je za vsak uporabnikov GROSH Stake ustvaril vzporedni GROSH Stake, z dvojno vrednostjo. Od tod tudi količina GroshCoin v ekosistemskem likvidnostnem bazenu, javno vidna na etherscan.

   6. Uporabnik je ob zaključenem GROSH Stake imel v svoji denarnici (wallet) enako vrednost kriptovalute, kot na začetku. Le njena količina se je zmanjšala sorazmerno s spremembo njene cene. Ta “prodana” količina je bila poslana v denarnico (wallet) iz katere so tisti, ki so ustvarjali nove GROSH Stake, kupovali. Če (kadar) slednja ni bila na voljo, ker je uporabniki niso prodajali, tovrsten Stake ni bil možen.

   7. V obdobju trajanja GROSH Stake je trgovec (uporabnik) tudi prejel od 75% do 125 % prihodka od vrednosti stake-a v obliki GroshCoin. Del z naslova prihodka od prodaje v Stake poslane kriptovalute, del iz emisije, ki se je na ta način sproščala – prehajala v obtok. Celotna predvidena količina GroshCoin je bila 210 M GROSH. S prejetim GroshCoin-om je uporabnik prosto razpolagal.

   8. Če se je uporabnik odločil GroshCoin zamenjati za EUR ali BTC, je to storil z naročilom za prenos iz sistema (withdraw). Ta mehanizem je omogočal menjavo GroshCoin v EUR ali BTC protivrednost po načelu “timestamp”, se pravi po vrsti, od najstarejšega naročila proti najnovejšim. Če v danem trenutku ni bilo na voljo dovolj GroshCoina (ker ga uporabniki niso prodajali), njegov nakup ni bil možen, oziroma je bil omejen. Te omejitve smo dnevno objavljali ob 12:00 CET in uporabniki so jim tudi sledili. 

   9. Celotni obseg tovrstne menjave GroshCoin je bil več kot 20 M EUR, se pravi za to vrednost so uporabniki uspešno zamenjali GroshCoin, po ceni 1 EUR in slednjega prejeli ali na TRR ali v BTC protivrednosti na svojo denarnico.

   10. Princip delovanja prenosa kriptovalute z globalnega trga v ekosistem Geton:

       • Uporabnik, ki je v platformi GetonPlus imel uporabniški račun, je imel slednjega povezanega s svojo (Ethereum) denarnico.

       • Zato si je lahko prenesel stanje v svoj račun, od tam pa ga prenesel na GetonExchange, kjer je bila prodaja (in kasneje tudi nakup) možna, količinsko glede na povpraševanje, vrednostno pa po ekosistemski ceni z odštetim popustom 45 %. Kadar povpraševanja ni bilo, tudi prodaja ni bila na voljo.

       • Prenos stanj s platforme GetonExchange na ostale platforme je potekal v omrežju Grossus Blockchain, uporabnik pa je iz svojega Gx.. naslova lahko prenesel želeno stanje v ostale platforme.

       • Prihodek od prodaje si je prodajalec lahko izplačal na TRR oz. v BTC protivrednosti na svojo denarnico.

       • Vsi uporabniki so za operativnost svojega računa tudi izvedli postopek KYC, istovetnost identitete.

   11. Sleherni uporabnik si je za svoje početje lahko vedno izvozil ali drugače shranil vse ustrezne izpise, poročila, zgodovino transakcij, ki jih je prejel od Getona. Izvajali in omogočali smo tudi ukrepe ter dejanja, ki niso zakonsko predpisana, ker je logično, omogoča transparentnost poslovanja in bi tako moralo biti – seznam kupcev iz referenčne strukture, izpisi transakcij, obvestila po e-pošti, javnost vseh transakcij. Sleherni uporabnik je tudi opravil verifikacijo svoje identitete, skladno s predpisi in tudi navodili banke.

   12. Nismo izvajali drugih ukrepov, nismo preverjali izvora sredstev, nismo izvajali določenih ukrepov, za katere se Getonu morda očita neskladnost poslovanja z zakonom. Vendar, zakonska obravnava tovrstnega poslovanja ni nikjer navedena, predpisana. Morebitne licence za izvajanje takšnega poslovnega modela ni možno pridobiti, ker ne obstaja. Pri tem pa tudi ni možno Getonovega poslovnega modela kar umestiti v nek na oko podoben model, s popolnoma drugačnimi parametri, predvsem če ti v osnovi popolnoma lahko spremenijo prvotno funkcionalnost. Vsekakor se Getonov poslovni model zlahka pravno definira, če bo le interes, bom absolutno sodeloval.

Milan Kozlevčar,
ustanovitelj Getona